Se vam je pri pisanju zataknilo? Morda pa vam lahko pomagam. Priročnik PRAViPIS – zbirka pogostih pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih, avtorice Aleksandre Kocmut, mi bo pomagal, da vam na kratko razložim, kako rešiti pravopisne kaveljčke, s katerimi se srečujete.
Zmotno je mišljenje, da pred in ni nikoli vejice, pred veznikom ter pa vejica lahko oziroma vedno stoji.
Dejstvo je, da pred vezalnimi in, ter, pa vejice ne pišemo, razen kadar pred temi vezniki stoji vrinjeni odvisnik, polstavek, pristavek ali drug vrivek.
Kako si lahko pomagamo?
Pomagamo si lahko tako, da vrinjeni stavek izpustimo in preberemo, kar ostane. Če je preostanek povedi smiseln, gre dejansko za vrinjen stavek in zato na obeh straneh potrebuje vejico.
PRIMERI:
Podpisal je, da se strinja, in zapustil pisarno.
- Odvzamemo: da se strinja.
- Ostane: Podpisal je in zapustil pisarno.
- Poved je smiselna, torej zapišemo obe vejici.
Zanimalo ga je, kdaj se zabava začne in kdo vse je povabljen.
- Odvzamemo: kdaj se zabava začne.
- Dobimo: Zanimalo ga je in kdo vse je povabljen.
- Poved ni smiselna. Vejice pred in torej ni.
Včasih v poved kaj vrinemo, to so torej vrivki. Poznamo jih več vrst: vrinjeni odvisnik, polstavek, pristavek, dostavek, pastavek, izpostavek. Poglejmo si nekaj primerov, kako jih prepoznamo in kako v takšnih slučajih vstavimo vejico:
- DOSTAVEK (dodatno pojasnilo ali dopolnilo)
Prinesi nam kruha, starega.
- PRISTAVEK (je drugo poimenovanje iste predmetnosti)
Eden prvih obiskovalcev, sosedov stari oče, je opozoril na prešibko svetlobo.
- IZPOSTAVEK (ponovitev napovedujočega dela stavka, ki se nanaša na isto predmetnost):
Težko so ga čakali, otroka.
V starih časih, takrat je bilo vse drugače.
- PASTAVEK (ne nastane iz zvez z glagolom, ne moremo ga razvezati v odvisnik)
Nekaj pastavkov: Ljuba moja! Hej! Morda.
Primer rabe vejice: Gospod, mi lahko pomagate?
- POLSTAVEK (jedro je osebna glagolska oblika, polstavek lahko razvežemo v odvisnik)
Zlagajoč perilo v omaro, mu je pripovedovala o svojih sanjah. Razvezano: medtem ko je zlagala perilo v omaro.
Odprla je predal, poln ropotije. Razvezano: ki je bil poln ropotije
Uporaba nedoločnika in namenilnika je marsikomu trn v peti. Kako vemo, kdaj uporabiti spat in kdaj spati?
Preprosto:
Kadar uporabimo glagol premikanja (priti, dati, hoditi, hiteti …), bomo uporabili namenilnik:
- Gremo spat.
Kadar bomo uporabili modalni glagol (morati, smeti, hoteti, želeti …), bomo uporabili nedoločnik.
- Zdaj bo treba spati.
Še en primer:
- Poslali smo ga študirat.
- Danes moram študirati.
Obstajajo tudi primeri, ko je glagol, po katerem se orientiramo, izpuščen. Potem si ga za v pomoč v mislih dodamo.
- Ne prepisovati!
- Ne (smete) prepisovati!